LOJEVEC (STEATIT) – MALO GEOLOGIJE IN KEMIJE

Kaj je lojevec, kje se ga uporablja, kako nastane in kako lahko iz njega izdelamo nakit.

Je magnezijev silikat hidroksid s formulo H2Mg3(SiO3)4 ali Mg3Si4O10(OH)2. Mineral nastaja s hidrotermalnim preperevanjem magnezijevih silikatov, ki ne vsebujejo aluminija. Uprašen lojevec poznamo pod imenom smukec.

Lojevec kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Dobro formirani kristali so redki. Najpogosteje ima obliko listaste ali vlaknate mase. Mineral je mehak, tako da se lahko razi z nohtom in reže z nožem in ima po definiciji trdoto 1. Je bele do sive ali zelene barve, ima voščen do biserni sijaj, voščen otip, prozoren do neprozoren videz in belo barvo črte. V vodi ni topen, rahlo topen pa je v razredčenih anorganskih kislinah.

Steatit je metamorfna kamnina, ki je zgrajena pretežno iz lojevca.

NASTANEK

Lojevec je metamorfen mineral, ki nastaja z metamorfizmom megnezijevih mineralov kot so serpentinpiroksenamfibol in olivin v prisotnosti ogljikovega dioksida in vode. Proces se imenuje lojevčeva karbonizacija ali steatitizacija, produkti pa lojevčevi karbonati.

Lojevec nastaja predvsem s hidratacijo in karbonizacijo serpentina z naslednjo reakcijo:

serpentin + ogljikov dioksid → lojevec + magnezit + voda
2Mg3Si2O5(OH)4 + 3CO2 → Mg3Si4O10(OH)2 + 3MgCO3 + 3H2O

Lojevec lahko nastane v reakciji med dolomitom in kremenom, ki je tipična skarnifikacija dolomitov z raztaljenim kremenom v kontaktnih metamorfnih avreolah:

dolomit + kremen + voda → lojevec + kalcit + ogljikov dioksid
3CaMg(CO3)2 + 4SiO2 + H2O → Mg3Si4O10(OH)2 + 3CaCO3 + 3CO2

  • Lojevec nastaja tudi iz magnezijevega klorita in kremena v metamorfizmu modrih skrilavcev in eklogita v naslednji metamorfni reakciji:

klorit + kremen → kianit + lojevec + voda

  • V tej reakciji je razmerje med lojevcem in kianitom odvisno od vsebnosti aluminija: v bolj aluminoznih kamninah nastaja predvsem kianit.
  • Kianit po navadi spremljajo visokotlačni nizkotemperaturni minerali kot so fengitgranat in glavkofan v nižjih facijih modrih skrilavcev. Takšne kamnine so običajno bele, drobljive in vlaknate in poznane kot beli skrilavci.

NAJBOLJ ZNANA NAHAJALIŠČA

Lojevec je pogost mineral v metamorfnih pasovih, ki vsebujejo ultramafične kmanine ( ultrabazične ), na primer steatit, ter v belih in modrih skrilavcih. Obsežna ležišča belih skrilavcev so v kalifornijskem metamorfnem pasu severno od Santa Barbare ZDAzahodnih Alpah, predvsem v Italiji, nekaterih predelih Musgrave Blocka v Avstraliji in nekaterih kolizijskih orogenih, kakršna ja Himalaja. Največja ležišča lojevčevih karboniziranih  ultramafičnih kamnin so v zahodni in vzhodni Avstraliji, BrazilijiGvajani in ofiolitskih pasovih  v TurčijiOmanu .

Sloveniji so lojevec našli na Pohorju.

Največji rudnik lojevca je v Trimounsu pri Luzenacu – južna Francija, ki je leta 2006 proizvedel 400.000 ton lojevca, kar je predstavljalo 8 % svetovne proizvodnje.

UPORABA

Kristalna struktura lojevca je sestavljena iz slojev Si2O5, med katerimi je na oktaederskih položajih vezan magnezij.

Gospodarski pomen lojevca v zadnjih letih narašča. Uporablja se kot polnilo v proizvodnji papirja, plastičnih mas, barvnih premazov, gumija, hrane, električnih kablov, zdravil, kozmetike, keramike itd. Kakovost lojevca zmanjšujejo primesi, ki vsebujejo ione Fe3+pirit in manganove okside. Lojevec, primešan asfaltu, preprečuje pokanje vozišča.

VARNOST

Uprašen lojevec (smukec) se na široko uporablja v sredstvih za osebno higieno in kozmetičnih preparatih. Nekatere raziskave so pokazale možne povezave med lojevcem in nekaterimi boleznimi, predvsem z rakom na pljučih in jajčnikih, vendar niso povsem potrjene.

Kristalni lojevec
Splošno
KategorijaVIII. razred – Silikati,
podrazred: plastnati silikati (filosilikati)
Kemijska formulaMg3Si4O10(OH)2
Strunzova klasifikacija09.EC.05
Klasifikacija DANA71.02.01.03
Kristalna simetrijaMonoklinska prizmatična 1 ali 2/m,
prostorska skupina P1 ali C 2/c
Osnovna celicaa = 5,27 Å, b = 9,12 Å, c = 18,85 Å, Z = 4, β = 100,016°, V = 892,17 Å3
Lastnosti
Molekulska masa379,27 g/mol
BarvaBledo zelena, bela, sivo bela, rumenkasto bela, rjavkasto bela, temno dimasto siv, rožnat
Kristalni habitPlastnata ali vlaknata masa
Kristalni sistemMonoklinski ali triklinski
RazkolnostPopolna na {001}
LomNeraven
Trdota1
ProzornostProsojen
Gostota2,7 – 2,8 g/cm3,
povprečna: 2,75 g/cm3,
izračunana: 2,82 3
Optične lastnostiDvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,538 – 1,550,
nβ = 1,575 – 1,594,
nγ = 1,575 – 1,600
Dvolomnostδ = 0,037 – 0,050
Pleohroizemx: brezbarven,
y: bledo zelen
Kot 2VIzračunan: 0 – 38º,
izmerjen: 0 – 30º
DisperzijaOpazna, r > v
Ultravijolična fluorescencaKratkovalovna UV svetloba: oranžno rumena,
dolgovalovna UV svetloba: rumena
Diagnostične značilnostiTrdota, barva, sijaj in razkolnost
TopnostNetopen v vodi, rahlo topen v anorganskih kislinah
DrugoNemagneten, neradioaktiven
Glavne vrste
Druga imenaKerolit, magnezijev talk, steatit
Domača imenaAgalit, mastek, salasti kamen, salovec, špehasti kamen Tuja imena  Spechstein, Soapstone  

IZDELAVA OBESKA IZ KAMNA STEATIT

MATERIAL

Kamen steatit

ORODJE

Žaga za železo, tehnična žaga, žagni listi za kamen ali kovino rašplje različne, nož, voda, brusni papir za poliranje različen po številkah, laneno olje (bolj grobo zrnati 220, 120, srednje zrnati 600, 320, 240, 100, zelo fini 1200, 600 ) vrtalni stroj, svedri.., pozlata, lak za kamen na smolni osnovi, usnjena zanka ali kavčuk zanka.
Različni modeli, za izrezovanje.

ZAŠČITNA SREDSTVA

Zaščitna maska s filtrom, zaščitna očala ali vezir, delovna obleka, rokavice.
Jaz to delam izven svojega ateljeja.

KJE KUPITI MATERIAL?

  • SAMSON KAMNIK ( kamen lojevec – steatit )
  • RAYHER NEMČIJA ( manjši kosi kamna steatit različni , rašplje, mineralno olje, v skrajni sili je dobro tudi laneno olje )
  • FISCHER KARL FISCHER GmbH Nemčija ( žagni listi za tehnično žago – kovina, kamen, brusne palice)…
  • OSTALI MATERIAL – MERKUR
  • BOESNER GRAZ, AVSTRIJA

IZDELAVA

  1. Iz večjega kosa kamna prvo nažagamo za 1cm debele rezine, za to dejanje potrebujemo žago za žaganje kovine ali kamna.
  2. Sledi izrezovanje bolj natančno po modelčkih s tehnično žago. Žagini listi morajo biti za žaganje kamna ali kovine.
  3. OBVEZNA UPORABA ZAŠČITNIH SREDSTEV, DELOVNA OBLEKA, MASKA ZA OBRAZ S FILTROM, VEZIR, ROKAVICE! 
  4. Sledi prvo brušenje s grobo zrnatim papirjem. Brusimo krožno po papirju, kamen – ploščico ves čas močimo, da se manj praši. Nato vzamemo srednje zrnasti papir in na koncu, če smo zadovoljni s obliko, zelo fini brusni papir. Obrusimo tudi robove, stranske ploskve in vogale.
  5. Vrtanje v kamen s svedri.
  6. Graviranje, zlatenje.
  7. Kamen speremo pod vodo, ga posušimo ali obrišemo.
  8. Ko je popolnoma suh ga namočimo za 24 ur v olje, olje ga mora popolnoma prekrivati.
  9. Poberemo jih iz olja, popivnamo odvečno olje in pustimo še za 24 ur, da se olje popolnoma vpije v kamen.
  10. KAMEN JE ZELO POROZEN. Nato sledi lakiranje na smolni osnovi.
  11. Obesek nataknemo na žico in ga pustimo, da se popolnoma posuši.
  12. Naš končni izdelek opremimo s usnjeno ali kavčuk zanko.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja